Pri uri slovenščine je bil zaradi neposlušnosti in klepetanja vprašan Miha K. Deležen je bil posebnega tipa spraševanja – ‘Luštkinega spraševanja’. Za lažje razumevanje dialoga najprej razložimo določene pojme:
- Luštkino spraševanje – spraševanje, pri katerem je vsak odgovor lahko le nepopoln ali napačen, posledično pa je končna ocena lahko le ena – ena.
- V tem kontekstu razložimo še režiran sodni proces – sodni proces, kjer obtoženi ne le nima možnosti za zmago, marveč so dokazi proti njemu vnaprej pripravljeni; jasno je, da bo spoznan za krivega, sodni proces je zgolj formalnost.
Prvo vprašanje Mihi ne gre najbolje.
LUŠTEK: “[…] No, Kranjček, vidm, da ti prvo vprašanje ni šlo… No, kr odpri si branja pr Ekstazi smrti… Motivno-tematska interpretacija.”
Miha pesem najprej na glas prebere, nato začne z interpretacijo. Sicer rahlo dolgovezi, a podaja pravilne odgovore. Luštkova je medtem popolnoma tiho in gleda nekam v daljavo, stran od Mihe. Edini znak, da je še vedno živa, je občasno odkimavanje. Včasih se vmeša s kakšno opazko. Miha začne (pravilno) razlagati drugo kitico – kri je simbol smrti, voda pa simbol življenja. Luštkova v Mihovi omembi vode takoj opazi priložnost.
LUŠTEK (ga prekine): “Kranjc, to ni ekološka pesem!”
Tri dni kasneje se zgodi prelomni dogodek. Vprašan je Kristian. Dobi isto vprašanje kot Miha pred njim, poda pa tudi enak odgovor.
KRISTIAN: “[…] Ja… V drugi kitici mamo kri pa vodo; kri je simbol smrti, voda pa simbol življenja…”
LUŠTEK (ga zopet prekine): “Ja, dobro, greva naprej…”
MIHA (se vmeša): “Sam profesorca, js sm prejšnji teden na isto uprašanje dou isti odgovor k Kršmanc, pa ste mi rekl, da to ni ekološka pesem!”
LUŠTEK (nejeverno): “A sem res to rekla?”
RAZRED: “Ja!”
LUŠTEK (se zasmeji): “To sm pa prou ponosna nase!”