Peter Poznajelšek
- “Tek – 4 črke, 4 kroge.”
- “To vajo bom pokazu trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več.”
- “Čas teče hitrej kot vi!”
- Na začetku vsakega treninga:
POZNAJELŠEK: “Kaj je Žmauc, a spet delaš pizdarije?”
Tik pred vsako igro:
POZNAJELŠEK: “Žmauc… Na ker koš igraš?” - Tomaž F. pride na košarko v treking čevljih.
POZNAJELŠEK: “Ej, ej, ej! Kaj pa ti počneš?! Kje si biu ti prej s temi škornji, na gomili?! To je obutev za septično jamo, ne pa za košarko!” - Žoga se od obroča lepo odbije v Erina, ki priložnost seveda izkoristi – polaga in zadane.
POZNAJELŠEK: “Lej ga Agića! Pobiraš smeti!” - Matic L. stoji sredi telovadnice z razširjenimi nogami, rokami v bokih in gleda v zrak. Poznajelšek zadevo opazi in seveda komentira.
POZNAJELŠEK: “Lej ga tega; kaj pa ta dela?”
Obrne se k Danijelu.
POZNAJELŠEK: “A se bo uscau?” - Vid pride na trening s čipsom.
POZNAJELŠEK: “Lej ga! Pa kaj ješ ta čips, to ameriško hrano! To jejo sam uni črnci pa… Toplovodarji! Tak možakar, 17 let, pa mi žvakaš kle!” - “Tale pripravnik je dons tuki, da bo vidu, kok je vaša generacija slabša od njegove generacije.”
- Žmauc meče na koš in fali.
POZNAJELŠEK: “Sej sm vedu, da boš zajebu!” - “Kakšna dobra asistenca! Un ga je brcnu, ta mu je pa žogo uzeu!”
- POZNAJELŠEK: “Kje je Agić?”
DIJAK: “Ni ga.”
POZNAJELŠEK: “Sej sm vedu, da se bo usrou!” - Pri košarki nas je devet.
POZNAJELŠEK: “Dobr, tkole bomo igral: tuki boste tri na tri, tm pa dva na dva.” - DARKO: “A kako Oblak, k je v drugem letniku, igra s četrtimi, js bom pa nasledn let četrti, pa igram s tamalimi?”
POZNAJELŠEK: “Sej ti ne boš nikol v četrtem letniku!”
- “Prosm, da pazte na smučarske karte bolj kot na čike!”
- POZNAJELŠEK: “Kako je blo na maturancu?”
GREGOR: “Ma napil smo se ga k sodi!”
POZNAJELŠEK: “A kotalil ste se tut k sodi?” - POZNAJELŠEK: “Kje je pa Agić?”
DANIJEL: “Ma mora se likovca učit, pa ga ne bo.”
POZNAJELŠEK: “Pa kaj se sploh trud? Pa sej ve, da bo zabou!” - Dijak pride na košarko, a se ušteje.
POZNAJELŠEK: “EEEJ! Ti bejž pa vn! Če mi nosš opravičila za cooperja, pol tut košarke ne boš igrou.”
Dijak poskusi oditi, a so vrata zaprta.
DIJAK: “Ja, a mi lahko vsaj odklenete, profesor?”
POZNAJELŠEK: “Ne! Zdej boš pa počaku, da se najprej vsi ogrejejo!” - POZNAJELŠEK: “Jošić! Kaj maš te kopačke na nogah?”
DARKO: “A je kej narobe z njimi?”
POZNAJELŠEK: “Pa ne morš košarke igrt v teh sindikalnih copatih!” - Pridemo v malo telovadnico. Vitan v njej opazi postavljeno bradljo. Obrne se k Poznajelšku.
VITAN: “Profesor, kaj če bi dons sam košarko igral?”
POZNAJELŠEK: “Ja čaki; pa sej pr kosilu tut najprej krompir poješ, meso pa sladico pa za na konc pustiš!”
VITAN (veselo): “Ne, js najprej sladico pojem!”
POZNAJELŠEK (razočarano): “Ah… Slaba družinska vzgoja.” - Peljemo se proti Mokrinjam. Pero nam daje napotke.
POZNAJELŠEK: “Klele se bomo zdej ustavl na bencinski pumpi. Če mora it kdo na stranišče, nej gre zdej. Ker avtobus mormo pustit tak, kot je biu.” - Ura telovadbe, med ogrevanjem pouk motijo štirje dijaki. Poznajelšek zato kaznuje cel razred s tem, da se morajo vsi kot vojaki postrojiti v vrsto in nepremično zreti naravnost predse, dokler ne bo zapovedano drugače. Nek dijak vpraša, zakaj je potrebno zreti ravno naravnost.
POZNAJELŠEK: “Samo slabiči gledajo v tla! Verniki gledajo u nebo! Vi pa glejte naravnost!” - “V življenju se nikol ne laufa za avtobusom al pa za žensko.”