Maščevanje

Miha K. z ignoriranjem predavanja, prebiranjem sporočil na telefonu in kramljanjem s sosedi izzove Luštkovo. Lahko bi se reklo, da ‘dira lava dok spava’ (interna fora). Levinja se seveda prebudi.

LUŠTEK: “Miha, a spet klepetaš? Dej posprav ta mobitel! Aha, kje maš pa učbenik? A ga sploh maš?”
MIHA: “Ja… U bistvu… Ne.”
LUŠTEK: “Aha… Pa delovnega zvezka tut ne?”
MIHA: “Amm… Ne.”
LUŠTEK: “Mhm, mhm… No, pol si pa kr odpri delovni zvezek…”
MIHA: “Pa sej sm lihkar reku, da ga nimam…”
LUŠTEK: “A nimaš? Aja, no pol pa kr drugo uprašanje… Odpri si učbenik…”
MIHA: “Če ga nimam, no!”
LUŠTEK: “Jah, veš kaj, Kranjček, pol pa pejt kr lepo vn, js se s tabo ne mislm več ukvarjat…!”

Po pouku se dobimo pred restavracijo Martinšek (bivšim InterTradom).

MIHA: “Fak no, člouk, pa to sploh ni normalno… To bi blo prou za na Trenja, majkemi!”