Pri uri slovenščine je bil zaradi neposlušnosti in klepetanja vprašan Miha.

Deležen je bil posebnega tipa spraševanja – Luštkinega spraševanja. Za lažje razumevanje dialoga najprej razložimo določene pojme:

• Luštkino spraševanje – spraševanje, pri katerem je vsak odgovor lahko le nepopoln ali napačen, posledično pa je končna ocena lahko le ena – ena.
• V tem kontekstu razložimo še režiran sodni proces – sodni proces, kjer obtoženi ne le nima možnosti za zmago, marveč so dokazi proti njemu vnaprej pripravljeni, jasno je, da bo spoznan za krivega, sodni proces je zgolj formalnost.

Prvo vprašanje Mihi ne gre najbolje:

LUŠTEK: “[…] No, Kranjček, vidm, da ti prvo vprašanje ni šlo… No, kr odpri si branja pr Ekstazi smrti… Motivno-tematska interpretacija.”

Miha pesem najprej na glas prebere, nato začne z interpretacijo. Sicer rahlo dolgovezi, a govori pravilno. Naša Vlasta je medtem popolnoma tiho in gleda v neko točko, stran od Mihe. Edini znak, da je še vedno živa, je občasno odkimavanje. Včasih se vmeša s kakšno opazko. Miha začne razlagati drugo kitico (pravilno) – kri je simbol smrti, voda pa simbol življenja. Luštkova je v Mihovi omembi vode takoj opazila priložnost:

LUŠTEK (ga prekine): “Kranjc, to ni ekološka pesem!”
Če ste prebrali zgoraj razložene pojme, potem verjetno ni treba posebej navajati, s kakšno oceno je bil Miha obdarovan.

Tri dni kasneje se zgodi prelomni dogodek. Vprašan je Kristian. Dobi isto vprašanje kot Miha pred njim, poda pa tudi enak odgovor:

KRISTIAN: “[…] Ja… V drugi kitici mamo kri pa vodo; kri je simbol smrti, voda pa simbol življenja…”
LUŠTEK (ga prekine): “Ja, dobro, greva naprej…”
MIHA (se vmeša): “Sam profesorca, js sm prejšnji teden na isto uprašanje dou isti odgovor k Kršmanc, pa ste mi rekl, da to ni ekološka pesem!”
LUŠTEK (nejeverno): “A sem res to rekla?”
MI: “Ja!”
LUŠTEK (se zasmeji): “To sm pa prou ponosna nase!”