Posvetilo

To zbirko citatov posvečam vsem, ki so padli v boju za gimnazijo Ledina, ko so se leta prebijali do uspeha.
Naj to poglavje stoji kot spomenik vojnim grozotam, ki se nikoli ne bi smele zgoditi.


V prvem letu vojne so se še neizkušene od nas poslovile:

Karin Dobnikar,
katere potencial so kmalu po začetku vojne opazili Španci, jo rekrutirali in relocirali; zanjo nismo več slišali, predpostavljamo najhujše.

Sara Rajačič in Eva Verbič,
ki sta se pogumno in uspešno borili vsaka na svojih frontah (Sara pri biologiji, Eva pri fiziki in biologiji), vendar pa kljub združenim močem nista uspeli dešifrirati Alenkine Enigme, zakodirane z zapleteno linearno funkcijo in ploščino trikotnika, kar bi jima zagotovilo zmago pri Učilnici 60; tako ta učilnica zanju ostaja kraj nesrečnega spomina.


V drugem letu vojne so izmučeni obupali:

Denis Čančar,
ki je za tri ure zamudil na fronto; škode, ki jo je medtem povzročila angleška vojska z Ano na čelu, njegov bataljon ni uspel popraviti.

Ana Novak,
ki ni prebrala taktičnih nasvetov za nadaljnje ofenzive (slovenščina – Krst pri Savici) in tako ni bila obveščena o Črtomirovem porazu in posledičnem odprtju novih front (matematika, geografija,…).

Tamara Širca,
ki se nam je pridružila zgolj za eno leto in so jo, kljub že dolgoletnim (prejšnjeletnim) izkušnjam, vseeno uspeli preplaviti bataljoni iz mnogih strani, kar je za dekle pomenilo bridek konec.


V tretjem letu smo v slovo salutirali:

Danijelu Jošiću,
ki je bíl bitke na neobvladljivi fronti, obkoljen z Vlastino slovensko in Anino angleško vojsko ter nekaterimi sicer manj pomembnimi bataljoni; prisiljen je bil v umik, takrat pa je njegove vkopane enote zdesetkala Alenkina artilerija, saj ni znal pravilno izračunati vpadnega kota izstrelkov in je tako svoje čete speljal na napačno pot.

Gašpru Bogoviču (namerna napaka),
ki se je na bojišču prikazal le redko, saj se je odločil za asketsko življenje v svojem generalštabu (doma); zaradi takšnega ignorantskega pristopa je bila njegova fronta prebita v kar desetih točkah; njegov konec je bil podoben padcu Berlina leta 1945.


V četrtem letu vojne je bil pri matematiki težje ranjen pisec tega posvetila. Iz tega razloga bodo vsi, ki so/bodo padli leta 2010, žal utonili v pozabo.