Retorika

Ste kdaj opazili, kako se Bovha spretno izmika vašim vprašanjem?

• DIJAK: “Profesor, kok ljudi je pa takrt živel na območju Slovenije?”
  BOVHA: “Ja, veš kako je, morš računat, da nekje cirka tok, kokr jih je blo v antiki nekje na relaciji Apeninskega polotoka.”
  (Torej – Koliko ljudi?)
• DIJAK: “Kok časa je pa takrt trajal, da si knjigo prevedu?”
  BOVHA: “Veš kaj, morš računat, da situacija ni bla čist taka, kokr si predstavljaš. Običajno si ti že meu kšn delni prevod in si pol skratka sam prepisvou. Zdej, včasih so bli pa prevodi že narjeni.”
  (Skratka – Koliko časa?)
• DIJAK: “Kok članov je šteu državni svet v SHS?”
  BOVHA: “Veš kako je, to je številka, ki jo oblikuje cesar. Morš namreč vedt, da je dou tja člane, ki so bli poslušni. To je neki tacga, kot če bi člane v nš državni zbor imenovou Türk.”
  (Suma sumarum – Koliko članov?)

Ste kdaj opazili, kako včasih v njegovem prenatrpanem naboru intelektualno zvenečih besed pride do zmede?

• “Torej, v cirka osmih letih se Kolumb nekako odpravi v pozicijo odhoda.”
• “Cerkev se nekako vrača k naukom, ki jih nato nadaljujejo tudi v nadaljevanju.”

Za konec pa je potrebno opozoriti še na njegovo ekstenzivno rabo besed oz. besednih zvez, ki dajo njegovim predavanjem poseben profesoričen prizvok. To so naprimer: nekako, ane, aneda, recimo, na relaciji, cirka, skratka in torej. Prav slednja mu je evidentno še posebej všeč, saj jo na uro v povprečju uporabi od 50- do 70-krat, v izjemnih primerih celo do 100-krat.*

* Po Tomaževem (in včasih Gašperjevem) štetju, kot edinemu priznanemu sistemu tovrstnega preštevanja. Pritožbe na omenjeni sistem sprejema Matic L.