Anekdote
Neklasificirane izjave in prigode
- Glasba – DENIS
Prva ura glasbe v prvem letniku. Kozmusova (profesorica glasbe) poizveduje o naših imenih, zanimanju za glabo in tem, ali smo kdaj igrali kakšen inštrument. Zaslišijo se različni odgovori, kot naprimer:
MATIC: “Js sm Matic, 8 let sem igrou klavir.”
TOMAŽ: “Ime mi je Tomaž, nč ne špilam.”
Potem pa pride na vrsto Denis:
DENIS: “Js sm Denis Čančar… Poslušam rap pa hip-hop… Drgač pa že ene 11 let igram računalnik.” - Glasba – GREGOR
Tokrat Kozmusovo zanimajo naši glasbeni talenti. Matic pove, da igra klavir in nam nato nekaj tudi zaigra. Profesorica je navdušena:
KOZMUS: “Ej, super! Tole je za 5!”
Matic se vsede v klop. Kozmusova odpre redovalnico in začne listati po njej:
KOZMUS: “Kako se že ti pišeš?”
Iz ozadja se zasliši nam že dobro znani glas:
GREGOR: “Strnad!” - Psihologija – ŠTROVS
Pišemo test. Profesorica Pobere kakih 10 plonk listkov. Čez čas:
ŠTROVS: “Dobite nazaj v tajništvu.” - Zgodovina – ERIN
Referat pri zgodovini. Razredu pokaže neko sliko:
ERIN: “[…] No, to je ta karikatura… Nej bi bla smešna…” - Psihologija – ŠTROVS & MATIC L.
Profesorica predava:
ŠTROVS: “Po 1 uri [učenja] pozabimo 50% snovi.”
MATIC L.: “Profesorca, Fidel pozab 95%!”
ŠTROVS: “Ja… No… Nekateri še več…” - Odmor – KRISTIAN
Gregor se hvali:
GREGOR: “A se še spomnete takrt, k sm js Kršmanca s polnim lončkom čaja zadeu u glavo?”
KRISTIAN: “Aja… To mislš takrt, ko si me ubistvu faliu z razdalje enga metra?”
(Štos je v tem, da se je veliko bolj verjetno odvil scenarij, ki ga je opisal Kristian.) - Kosilo – GREGOR
Danijel, Erin, Gregor, Miha K. in Anže Remic. Harambaša. Pojedo. Gregor opazi mizo. Na njej so razstavljeni stari bankovci, čeznje pa je položena steklena plošča:
GREGOR: “Pizda, fantje, kaj mislte, da bi mi kr kle za račun nabral?” - Havana – GREGOR
Vrsta v Havani. Ja, na Kubi. Starejši gospod se začne vrivati pred Danijela:
GREGOR (zgroženo): “Ej, Jošić, pa kaj ta čiča misl, da dela?! Dej ga enkrat čez pukl rukn!” - Odmor – MIHA L.
Luka, Miha L. in Tomaž se na hodniku pogovarjajo:
LUKA: “A je še kopirnca na šol?”
TOMAŽ: “Ja… Tm, kjer je biu prej varnostnik.”
LUKA: “A je Maruša tut na šol?”
TOMAŽ: “Ja, je.”
LUKA (si pomane roke): “Ja hudo, ane! Sam kje je pa Maruša?”
MIHA L.: “Tm, kjer je bla prej kopirnica!” - Slovenščina – ANDREJ
Govorni nastop:
ANDREJ: “[…] Njen oče je biu po poklicu železničar in alkoholik […]” - Psihologija – ERIN, DANIJEL & MIHA K. (Dream Team)
Prejšnji teden smo pri pouku psihologije dobili neke liste. Štrovs preverja, kdo jih ima:
ERIN: “Js bom ta list po uri ukradu!”
DANIJEL: “Js sm to stran fuknu profesorca.”
MIHA K.: “Amm… Js sm ga porabu kot skret papir.” - Odmor – GREGOR
Pogovarjamo se o vsakdanjih zadevah. Nekako pa pogovor nanese na naslednjo temo:
DANIJEL: “Strnad, koga maš ti kej na speed dialu?”
GREGOR: “Ma… Mtko mam na dvojki, pa fotra na trojki…”
DANIJEL (ga prekine): “A dej, Strnad, pa ne morš postavlat starše na 2. pa 3. mesto! Koga maš pa pol sploh na enki?”
GREGOR: “Tržnega inšpektorja.” - Slovenščina – NEŽA
Luštkova kot običajno pridiga:
LUŠTEK: “Lejte, tovaršija, js mam tud dost. Js govorim že od 7:30. Mene boli grlo, vs pa rit. Z ritjo, k boli, vm pa ni treba mislt!”
NEŽA (žal potihoma): “Z grlom tud ne…”
(Placebo efekt.) - Angleščina – LUKA
Likarjeva se jezi na Matica M.:
LIKAR: “Magdalenc, prsežem, da boš šu vn. Ta Magdalenc misl, da je k en center vsega. Tut, če Roka sprašujem, je Magdalenc v centru pozornosti.”LUKA (zavpije): “Dejmo ga u šupak nabasat, pa kmau ne bo hotu bit v centru pozornosti!!!”
(Za to izjavo ni bil sankcioniran! Je bilo tudi Likarjevo strah?!) - Slovenščina – GREGOR
Luštkova preverja napredek pri prebiranju domačega branja:
LUŠTEK: “Ej, ti tm… Kok strani francoskega testamenta si že prebrou?”
GREGOR: “Okol 80 al 90.”
LUŠTEK: “Mhm, mhm… Na kateri strani si torej?”
GREGOR: “Tm k zanč.” - Nemščina – SAŠA & MATEVŽ O.
Matevž je vprašan nemščino. Gre mu dokaj dobro. Potem pa se naenkrat zgodi naslednje:
VOJSK: “No, Matevž – Umweltfreundlich oder…”
(Pravilen odgovor je bil seveda ‘Ekologisch’)
MATEVŽ O.: “Hmmm… (tiše) Okolisch…”
VOJSK (nejeverno): “Prosim?”
MATEVŽ O. (tokrat pogumneje):“Okolisch.”
VOJSK (jezno, zgroženo): “Mislm, pa kaj je zdej to za ena beseda!? Pa kako lahko rečeš Okolisch!?”
Naslednji dan na vrsti Saša. Dobi isto vprašanje:
VOJSK: “Umweltfreundlich oder…”
SAŠA (po stopinjah predhodnika): “Okolisch… ?”
(V tistem trenutku so se odprla vrata, v razred je vstopila neka dijakinja. Vojskova zato k sreči ni slišala odgovora.) - Fizika – BELINA
Spraševati začne na začetku ure. Tisto uro si izbere Vitana. Sprašuje ga 35 minut. Deset minut pred koncem ure pa:
BELINA: “No, Vitan; drugo vprašanje…” - Angleščina – TOMAŽ
Tomaž jé. Likarjeva se seveda razjezi:
LIKAR: “Fidel, da ne bi slučajno dou še kšnga kosa hrane v usta!”
TOMAŽ: “Prou. Ne bom. Sam če umrem od lakote, boste krivi vi.” - Nemščina – GREGOR
Vojskova se jezi:
VOJSK: “Ti! Kaj maš kej napisan?”
GREGOR: “Vse, kar smo napisal na tablo.”
VOJSK: “Dej no!… Mogoče maš res, sam slediš pa ne!”
GREGOR: “… To je res.” - Angleščina – KRISTIAN
Kristianu se je malica zavlekla v uro angleščine, kar Likarjevo razjezi:
LIKAR: “Kršmanc! A boš nehu takoj jest!”
KRISTIAN (mirno): “Pijem.” - Nemščina – ANDREJ
Miha K. Vojskovi med uro zastavi svoje večno zeleno vprašanje:
MIHA K.: “Profesorca, a grem lahko na WC?”
VOJSK (po trenutku tišine jezno odgovori): “… To nima nobene zveze z Naturkatastrophe!”
ANDREJ: “Ja, sam se zna zgodit, da bo mel!” - Razredna ura – KRETIČ
Razlaga pravila pisanja mature:
KRETIČ: “Pripomočki, ki jih na maturi lahko uporabljate, so že vsa leta obešeni na oglasni deski.” - Nemščina – MATIC L.
Vojskova vpraša Matica, kaj bi rekel punci na avtobusu. Na tablo tudi specifično napiše ‘im bus’:
MATIC L.: “Mit welchem Bus fahrst du?”
(Prevod: ‘S katerim avtobusom se pelješ?’ Vsekakor indikacija, da niso vsi mojstri pogovorov.) - Italija – ERIN & DANIJEL
Letališče. Ljudje nakupujejo hrano za na letalo:
ERIN (ogovori vodičko): “Sam če bi pa z Lufthanso letel, js kle niti slučajno ne bi sendvičev kupvou!”
VODIČKA (začudeno): “Pa sej tm majo najslabšo hrano…”
DANIJEL (se vmeša v pogovor): “Agić, a si ti že leteu z Lufthanso?”
ERIN: “Ne.”
DANIJEL: “Pa, Agić, a si ti že sploh kdaj leteu?”
ERIN: “Ne.” - Angleščina – MATIC M.
Vrnjeni so nam bili popravljeni testi. Maticu Likarjeva ni štela pravilnega odgovora:
MATIC M.: “Pa kako mam kle nič točk, če je to prou?!”
LIKAR: “Verjetno sm se zmotila. Bi pa prej povedu.”
MATIC M. (potihoma, a jezno): “Ma svašta pička rodi…”
LIKAR (nejeverno, zgroženo): “Magdalenc, a mam slučajno prisluhe?”
MATIC M. (glasneje): “Ne!” - Zgodovina – DAMJAN
Damjan zamudi na uro zgodovine. Bovha ga vpiše, Damjan pa se vsede na klop. Čez čas vstane in se – z vso opremo – torbo, trenerko, itd. – odpravi proti vratom razreda:
BOVHA: “Kam pa greš ti?”
DAMJAN: “Sej sm upisan, ane?”
BOVHA: “Ja, si.”
DAMJAN: “Ma dobr… Grem js… Na stranišče.” - Mokrinje – GREGOR
Po končani smuki se vrnemo v avtobus. Nekdo, ki je prišel pred nami, zasede Gregorjev sedež. Ko le-ta to opazi, pristopi k njemu in s svojimi retoričnimi zvijačami, skrbno pripravljenimi in razumnimi argumenti ter izbranimi besedami človeka informira o lastniškem stanju dotičnega sedeža:
GREGOR: “Ti! Vn!” - Geografija – LOGAR & TOMAŽ
Tomaž je vprašan:
LOGAR: “Spomladi iz gora v Anatoliji, ko se sneg topi, priderejo močni hudourniki! Naštej nekaj lastnosti teh hudournikov!”
TOMAŽ (nima pojma o stvari, blekne prvo neumnost, ki mu pade na pamet): “Ja… Deroči so?”
LOGAR: “Pravilno! Greva naprej…” - Matematika – RESMAN & MIHA K.
Kranjc piše nezadostno, kar ga zelo razjezi:
RESMAN: “Zmenmo se zdej, kdo piše še enkrat…”
MIHA K. (jezno iz ozadja): “Ma prou boli me kurac kdaj spet pišemo, itak bom še enkrat šut dubu!”
RESMAN (ogorčeno): “Kako se pa ti obnašaš!? Js se s takim… Kurcem… Ne mislm ukvarjat!” - Geografija – GREGOR
Pri geografiji je Strnad postavil nov mejnik v posploševanju odgovorov:
VPRAŠANJE: Kaj se je dogajalo v mezozoiku?
GREGOR: Površje se je preoblikovalo. - Zgodovina – DAVID
Bovha med predavanjem razredu zastavi vprašanje:
BOVHA: “V tem času se nekako oblikuje ideja, ki jo imenujemo klerikalizem in pravi, da je dober Slovenec samo… Kakšen?”
DAVID: “Mrtev!”
Naslednjo uro:
BOVHA: “Kaj je to dualizem?”
DAVID: “Zveza dveh istospolnih partnerjev.” - Angleščina – LIKAR & MIHA K.
Pet minut pred koncem. Miha seveda klepeta:
LIKAR: “Kranjc, zdej pejt pa vn, js te mam dost!”
MIHA K. (obraz mu spreleti nenadno veselje): “Končno!”
LIKAR (ki ga je očitno slišala): “A, ne, pol pa kr not ostan!” - Nemščina – URBAN
Vojskova sprašuje po vzrokih za odsotnost določenih dijakov pred tednom dni, ko smo pisali test:
VOJSK: “Urban, kje si biu u petek?”
URBAN: “U Lublan.”
VOJSK: “Kje?”
URBAN: “Ja… U šol.”
VOJSK: “In zakaj te ni blo pr pouku?”
URBAN (za trenutek razmisli, da bi našel dober izgovor. Kmalu se mu posreči): “Mah… Ni mi pasal.” - Odmor – PRHAVC
Tjaša ogovori profesorja:
TJAŠA: “Profesor, a sm dobr pisala test?”
PRHAVC: “Hja… Ene trikrat sm bruhu umes, drgač je blo pa vse v redu.” - Angleščina – KARIN
Prva ura angleščine. Likarjeva sprašuje, katero glasbo radi poslušamo:
LIKAR: “What kind of music do you listen to, Karin?”
KARIN: “I listen music (z glavo pokaže vstran)… From doł.”
(Laiki; ‘doł’ se nanaša na Balkanski polotok. Če slučajno ni bilo očitno.) - Angleščina – TOMAŽ
Tomaž je vprašan. Likarjeva mu zastavi vprašanje z le dvema možnima odgovoroma: DA ali NE. Tomaž je, ker ne pozna pravilnega odgovora, tiho. Likarjeva počasi izgublja potrpljenje:
LIKAR: “Torej, Fidel… Yes or no?”
Vsi v razredu pričakujejo, da bo Tomaž vsak hip odgovoril na vprašanje. In kmalu se to res zgodi:
TOMAŽ: “Amm… I don t know.”
(Patološka nesposobnost ugibanja.) - Nemščina – LUKA
Jemljemo novo snov:
VOJSK: “Kaj postane Brautigen (nevesta) po poroki?”
LUKA: “Ločenka… ?” - Matematika – RESMAN
Miha je pred tablo in nanjo piše z rožnato kredo. Peterka ga zbada s tem, da mu neprestano očita, da nima pojma.
MIHA K.: “Ma dej Peterka, tih bod k boš kurca fasu!”
RESMAN: “Pa kako se pa ti pogovarjaš no!”
David zamomlja nekaj o homoseksualcih v povezavi z Miho, Resman ga sliši in misel dokonča:
RESMAN: “Sam res… Kaj naj si mislmo o teb, če ta izraz vedno uporabljaš… Pa še roza kredo držiš.” - Slovenščina – DAMJAN
Luštkova določa, kdaj bo kdo vprašan. Damjan se javi za nek datum:
DAMJAN: “Ma kaj lahko prosim mene napišete za sredo?”
LUŠTEK: “Zakaj pa?”
DAMJAN: “Ja… Tko… Da bi biu… Uprašan?” - Nemščina – DAVID
Vojskova pregleduje izostanke in sprašuje po vzrokih zanje. Vsi dijaki si hitijo sproti izmišljati izgovore:
DIJAK A: “Hja… Bla je gužva na cesti…”
DIJAK B: “A takrt? Ja… Bus je zamudu…”
In tako dalje. Potem pa monotonost pretrga David:
DAVID: “Mah… Na kavici sm biu.” - Angleščina – DAMJAN
Analiziramo. Knjigo. Catcher in the Rye:
LIKAR: “How does Holden find Ernest, the piano player?”
DAMJAN: “Phony. Ma sej… That’s always the right answer.”
(Za razumevanje tega vica je potrebno poznavanje omenjene knjige.) - Geografija – MIHA L.
Logar med predavanjem vpraša:
LOGAR: “Zakaj je območje Ljubljanskega polja pomembno za vso Slovenijo?”
MIHA L.: “Jah… Tm norce shranjujejo.” - Slovenščina – ANŽE T.
Pogovarjamo se z Luštkovo. Anže ji zastavi zanimivo vprašanje:
ANŽE T.: “Profesorca? Vi ste ga na faksu verjetn ful sral, aneda?”
LUŠTEK: “Jah… Mal smo ga pa res…”
ANŽE T.: “Ja, sej se vm pozna.”
Pogovor se nadaljuje v podobnem stilu:
LUŠTEK: “Js se spomnem, ko sm prvič špricala… Sm bla čist prestrašena…”
ANŽE T.: “Pa ste pol še kdaj šprical?”
LUŠTEK: “Ja…”
ANŽE T.: “Ja, to pojasn par stvari…” - Angleščina – URBAN
Likarjeva sprašuje Urbana o pesmi ‘I, Too, Sing America’:
LIKAR: “Which time is used in second stanza?”
URBAN: “This time.”
LIKAR: “What time?”
URBAN: “Tomorrow. ”
LIKAR: “Tomorrow is metaphor for which time?”
URBAN: “Perfect Future.” - Razredna ura – MATIC L.
Vojskova nam preda razredne slike. Matic in Tomaž zbijata šale na račun izrazov na obrazih sošolcev. Potem opazita Miho K., ki ironično na ‘veseli’ (a.k.a. ‘smešni’) sliki izgleda najbolj normalno. Zadeva se dogaja dan pred slovenskim esejem, zato je Matic pod hudim vplivom Francoskega testamenta:
MATIC L.: “A vidš, kašn nasmešek ma Kranjc? Tko, k majo ženske v Francoskem testamentu – ‘Petite pomme!’ Sam da Kranjc pa reče ‘Popušite mi ga!’ ” - Razredna ura – DAMJAN, MIHA K. & VOJSK
Vojskova vpraša Miho, če še vedno kadi (Likarjeva je enkrat namreč pred Alenko na glas pripomnila, da Miha smrdi po cigaretnem dimu). Le-ta se odzove takole:
MIHA K.: “Ah kje… Zdej sm na nikoretu.”
Vojskova se zasmeji, nato pa pogleda v bližini stoječega Danijela, ki se je Mihovi izjavi prav tako nasmejal:
VOJSK: “Kaj pa ti, Jošić? Ti tud kadiš?”
DAMJAN: “Ah kje, profesorca… Js sm že na trdih drogah…” - Konec pouka – ERIN & VARNOSTNIK
Pri omaricah. Erin doživi enega od svojih ‘napadov’ in uniči štiri vrata omaric. Naslednji dan je, skupaj z Gregorjem in s Tomažem, pozvan k ravnatelju, kamor jih odpelje varnostnik (še danes nam ni jasno, kako so izvedeli, kdo se je prejšnji dan nahajal pri omaricah), ki ostane v kabinetu. Ravnatelj poskuša iz te pisane druščine izvleči resnico:
RAVNATELJ (strogo): “A ste bli vi učeri pri omaricah?”
ERIN (jezno zavpije): “Pa kaj sm js spet naredu?! Skoz mene neki obtožujete! Zakaj sm js vedno kriu?! (itd.)”
Ravnatelj nekaj časa nadaljuje prepir z Erinom, ostali molčijo. Na koncu izreče sodbo:
RAVNATELJ: “Dobro, ker nismo zbrali dovol dokazov proti vam, vs bom tokrat spustu, ampak če se to še enkrat ponovi, boste kaznovani!”
Vsi (razen ravnatelja) veseli izstopijo iz kabineta. Takrat varnostnik ogovori Erina:
VARNOSTNIK: “Jao, Agić, če bi biu ti tih bi bli že petnajst minut prej zuni!” - Ekskurzija – LUKA
(Nenamerna fora.) Spoznavni tabor. Vsak od razredov je moral predstaviti svoje dijake. Za to opravilo smo izbrali Luko, ki je bil takrat eden najbolj živahnih ljudi med nami. Slednji na oder po abecedi kliče imena in o vsakem od sošolcev nekaj pove. Ko pride do Mihe K.:
LUKA: “No, tole je pa Miha Kranjc, edini normaln člouk v našem razredu…”
(Šele mnogo kasneje nam je postalo jasno, zakaj je Matic L., ki je Miho poznal že iz osnovne šole, takrat bruhnil v smeh.) - Fizika – ERIN & DANIJEL
Erin med fizikalnimi vajami zavpije:
ERIN (jezno): “Ma deeej ne da se men to!”
Pograbi svojo torbo in odvihra iz učilnice. Vsi se začnemo smejati, zatem pa se Danijel, ki mimogrede pogleda na zapestno uro, oglasi:
DANIJEL (resno): “Evo… Točno čes tri minute se bo vrnu…”
Tomaž je vedno z veseljem testiral tovrstne psihološke hipoteze. Tudi sam je začel gledati na uro. In res se je Erin – čez natančno tri minute in štiri sekunde – vrnil in mirno nadaljeval z vajami. - Psihologija – DANIJEL, MATIC L. & ŠTROVS
Pred tednom dni dobimo nalogo, da vsak dan zapišemo eno dobro stvar, ki smo jo tisti dan naredili. Štrovsova čez en teden preverja, kdo je naredil nalogo. Zaslišali so se različni monotoni odgovori, kot na primer:
TIPIČEN DIJAK: “Js sm pospravu sobo […]”
Nekateri dijaki so se odločili, da se monotonosti ne bojo pokorili:
DANIJEL: “Js sm ranjeni ptici pozdravu krila!”
Razred zase pa so bili tisti, ki so se pogumno odpravili po poti radikalne absurdnosti:
MATIC L.: “Js sm pa prevedu Biblijo v mozambiščino, potem sva z Georgom W. Bushem na čajanki rešila problem globalnega segrevanja, na koncu sva se pa še z generalnim sekretarjem združenih narodov Kofijem Annanom dogovorila o dolgoročni zagotovitvi svetovnega miru.”
Štrovs ga je začuda očitno vzela resno:
ŠTROVS (brez kančka ironije začudeno): “O, a res? A samo en teden si rabu, da si prevedu?”
MATIC L. (ki kljub nepričakovanemu vprašanju ostane v elementu): “Ja.”
ŠTROVS (še vedno smrtno resno): “Pa je že kdo pred tabo poskušou prevest Biblijo v ta jezik? A obstajajo že kšni zapisi od prej?”
MATIC L. (neomajano): “Ne, to sm js use na novo.” - Športni dan – SCHMIDT
Zborno mesto na Taboru. Spremstvo sestavljajo trije profesorji: profesorica, ki je nismo poznali, Levstkova in Schmidt. Ker od naštetih poznamo zgolj Levstkovo, jo pred vstopom na avtobus pozdravimo, kot se spodobi. Ko se vsi dijaki vkrcajo na transportno vozilo in se začnemo peljati, skozi avtobusove zvočnike zaslišimo Schmidtov glas:
SCHMIDT: “Lejte, js razumem, da se z veliko dijaki na temle avtobusu ne poznam, ampak to ne pomeni, da vi mene ne pozdravite…” - Zgodovina – ERIN & BOLHA
Na razredni uri pred poukom zgodovine prejmemo polletna obvestila o uspehu. Med uro zgodovine posledično preverjamo, če so nam profesorji pravilno vpisali pridobljene ocene. Bovhi gre naša neprisebnost v nos:
BOVHA: “Dej… Pospraute ta spričevala, zdej je zgodovina.”
Večina dijakov ukaz upošteva, nekateri pa volji profesorja nasprotujejo. Eden od takih je – na nikogaršnje presenečenje – Erin. Čez čas Bovha spregleda uporniško dejanje:
BOVHA: “Dej Agić, posprav to…”
Erin nejevoljno zamrmra in spričevalo pospravi pod mizo. A v trenutku, ko Bovha vmakne pogled, Erin spričevalo zopet vzame, ga postavi na mizo in nadaljuje z njegovim podrobnim proučevanjem. V to početje se potopi do te mere, da ne opazi profesorja, ki medtem pristopi, in njegove roke, ki se iztegne proti klopi in iz nje bliskovito vzame spričevalo:
ERIN: “A dej no, profesor, sej bom pospravu…”
BOVHA: “Ne, si meu to šanso.”
Profesor s plenom odide do katedra, se vsede in začne šušljati z listi na mizi, medtem pa nemoteno naprej predava. Čez nekaj sekund vstane in se počasi sprehodi do okna. Mirno ga odpre, nekoliko dvigne roko in jo skrči v komolcu. Takrat opazimo, da v roki drži papirnati avion, oblikovan iz Erinovega spričevala. Elegantno ga zaluča skozi okno.